Danes je lovska kamera pomemben del lovske opreme za spremljanje dogajanja v gozdu. Lovcem omogoča natančen vpogled v gibanje divjadi, številčnost posameznih vrst in morebitno prisotnost plenilcev. Poleg tega pa je uporabna tudi za nadzor nad morebitnimi poškodbami na posevkih ali prisotnostjo nepridipravov. Kljub njeni razširjeni uporabi pa lovska kamera in njena postavitev nista prepuščeni naključju. To področje urejajo jasna pravila, ki jih morajo lovci poznati.
Pri njeni postavitvi je pomembno, da je nameščena na primerno lokacijo, kjer se redno pojavlja divjad. Najpogosteje so to gozdne jase, stečine, obrobja gozdov in območja z vodo. Prav tako mora biti lovska kamera postavljena dovolj visoko, običajno do dveh metrov, da omogoča širok zorni kot ter hkrati preprečuje, da bi jo živali ali nepooblaščene osebe zlahka poškodovale ali odnesle. Primerna razdalja od poti ali krmišča je ključna za to, da so posnetki jasni, obenem pa ne sme motiti naravnega vedenja živali. Lovci jo usmerijo tako, da zajame čim večji del prostora pred seboj, pri čemer upoštevajo tudi pot sonca, saj lahko neposredna svetloba oslabi vidnost. Ker delujejo z infrardečo tehnologijo, so nočni posnetki diskretni in ne motijo živali. Prav tako je priporočljivo, da je dobro pritrjena z jermenom ali ključavnico in zaščitena pred vremenskimi vplivi. Priporočljivo je tudi redno preverjanje nastavitev in baterij ter upoštevanje pravil o hrambi posnetkov.
Zakonodaja glede postavitve pa je v zadnjih letih postala bolj jasna. Ker gre za snemalno napravo, ki lahko potencialno zajame tudi ljudi, zakon določa, da mora biti lovska kamera nameščena tako, da ne snema javnih poti, gozdnih cest ali drugih površin, kjer se lahko zadržujejo sprehajalci. Namenjena mora biti izključno spremljanju divjadi. Vsako snemanje oseb brez njihovega soglasja predstavlja kršitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov.
Lovska družina ali lastnik zemljišča mora jasno opredeliti namen snemanja, kamero pa postaviti izključno na zemljišču, kjer ima dovoljenje za upravljanje in spremljanje divjadi. V nekaterih primerih, predvsem na območjih, ki niso v lasti lovske družine, je potrebno pridobiti tudi soglasje lastnika zemljišča. V skladu z lokalnimi predpisi je pogosto priporočljivo ali obvezno z opozorilnimi tablami označiti, da je območje nadzorovano.